V sklopu evropskega projekta BeWater razviti novi pristopi k upravljanju porečij v luči prilagajanja globalnim spremembam
Od oktobra 2013 v Sloveniji in nekaterih drugih državah z območja Sredozemlja poteka projekt BeWater, katerega namen je aktivno sodelovanje družbe pri prilagajanju na nastajajoče globalne spremembe v Sredozemlju. Projekt je financiran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi. V projektu sodeluje 12 partnerjev iz Evrope in severne Afrike. Projekt se bo zaključil marca 2017.
Glavni cilj projekta je promovirati dialog in sodelovanje med znanostjo in družbo na področju trajnostnega upravljanja voda in prilagajanje na podnebne spremembe v Sredozemlju za obdobje do leta 2030.
Na začetku poletja letošnjega leta so bili pripravljeni načrti prilagajanja porečij globalnim spremembam in vključitev le-teh v upravljanje porečij. Načrti so se pripravili za štiri pilotna porečja, ki so vključena v projekt. Slovenski partner projekta Inštitut za vode Republike Slovenije je pripravil načrt prilagajanja porečja reke Vipave. Poleg pilotnega porečja reke Vipave v projektu sodelujejo še pilotna porečja Tordera (Španija), Pedieos (Ciper) in Rmel (Tunizija). V proces priprave načrtov so bili poleg strokovnjakov, oblikovalcev in izvajalcev politik vključeni zainteresirani deležniki iz različnih sektorjev na regionalnem in lokalnem nivoju kot tudi predstavniki širše družbe. Tako imenovani »participativni pristop« je možno, poleg procesov načrtovanja upravljanja ostalih sredozemskih porečij, uporabiti tudi v drugih procesih odločanja o okoljskih vprašanjih oziroma za pripravo smernic nacionalnega in mednarodnega pomena.
"Menim, da ta projekt ne sme ostati na ravni projekta /.../ da bo dal neke oprijemljive rešitve za izvedbene projekte, ki se bodo v prihodnosti na področju reke Vipave dogajali in prinašali koristi tej dolini."Rajko Črv, kmetijski svetovalec
|
"V ta projekt smo se vključili predvsem z vidika predpoplavne zaščite naše občine in v bistvu cele regije ob reki Vipavi."Boštjan Frančeškin, strokovni sodelavec za okolje in prostor ter civilno zaščito
|
V projekt vključena pilotna porečja se razlikujejo po okoljskih, socio-ekonomskih in političnih razmerah. Kljub temu si porečja delijo skupne izzive, kot so količina razpoložljive vode in njena kakovost. Za naslavljanje teh izzivov sta bili skupno prepoznani in oblikovani 102 možnosti upravljanja voda, na katerih temelji posamezen načrt porečij.
 |
 |
 |
 |
V procesu priprave načrta prilagajanja porečja reke Vipave je sodelovalo skupno 114 deležnikov iz različnih področij dela, od upravljanja voda, kmetijstva, občinskih uprav do ostale zainteresirane javnosti. Deležniki so na treh strokovno vodenih delavnicah, naknadnih intervjujih, individualnih in skupinskih sestankih ter dodatnem javnem posvetu podali konkretne prispevke k procesu oblikovanja in vrednotenja možnosti upravljanja voda kot tudi k opredelitvi strategij prilagajanja. Na prvi delavnici so deležniki poleg zgoraj omenjenih izzivov količine razpoložljive vode in kakovosti vode izpostavili še izziv zmanjševanja poplavne ogroženosti.
Za namen reševanja prepoznanih izzivov porečja reke Vipave ter v podporo procesu prilagajanja porečja je bilo prepoznanih in oblikovanih 20 možnosti upravljanja voda, ki so natančneje opisane v načrtu. Z namenom povečanja skupnih koristi posameznih možnosti upravljanja in povečanja njihove učinkovitosti je v načrtu opredeljenih tudi sedem različnih sektorskih svežnjev. V okviru teh svežnjev so nakazani optimalni časovni okvirji za izvedbo posameznih možnosti v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem časovnem obdobju.
Načrt prilagajanja je rezultat pristopa od spodaj navzgor, v katerem so strokovnjaki intenzivno sodelovali z zainteresiranimi deležniki, da bi skupaj ugotovili, kako na najboljši način reševati pritiske zaradi podnebnih sprememb, rabe zemljišč in ostalih dejavnikov. Z inovativnim pristopom je tako v največji možni meri uporabljen in upoštevan prispevek vseh sodelujočih. Z izraženimi in prepoznanimi potrebami lokalnega prebivalstva dobiva načrt potrebno podporo za izvedbo konkretnih rešitev s strani vključenih deležnikov.
"Pomen tega projekta smo zaznali v tem, da na enem mestu združuje različne poglede na tematiko upravljanja z okoljem in z naravnimi viri. Ta projekt omogoča razširjen pogled /.../ in hkrati možnost iskanja rešitev."Erik Lasič, strokovni sodelavec za okolje in prostor
|
"Upam, da bo tudi naprej prenešeno na druge nivoje, ki odločajo ali pripravljajo zakonodajo oziroma različne druge strokovne podlage."Vanda Mezgec, višja svetovalka – vodja službe za okolje in prostor
|
Ves čas trajanja projekta BeWater tečejo aktivnosti objavljanja in razširjanja rezultatov projekta. Namen razširjanja rezultatov je izboljšanje ozaveščenosti o pomenu trajnostnega upravljanja voda ter povečanje družbene odgovornosti na področju upravljanja voda v porečju reke Vipave. Metodološki pristop in vmesni rezultati projekta so predstavljeni v obliki potujoče razstave, ki je na ogled v različnih krajih na območju porečja reke Vipave. Objava vsebine načrta in predstavitev razvitega participativnega pristopa je namenjena lažji komunikaciji s političnimi akterji in osnova za vpeljevanje tako v obstoječe postopke priprave strategij kot tudi izvedbo določenih, v načrtu opisanih možnosti upravljanja voda. V ta namen bo v nadaljevanju projekta organizirano posvetovanje z oblikovalci in izvajalci politik na regionalni in lokalni ravni.
Rezultati projekta BeWater bodo v začetku leta 2017 predstavljeni v evropskem parlamentu v Bruslju. Marca 2017 je v Novi Gorici načrtovana Konferenca o prilagajanju porečij, ki bo namenjena izmenjavi izkušenj sodelovanja znanosti in družbe, razvitega v sklopu projekta BeWater, ter drugih pobud.
Fotografije: Manca Magjar, IzVRS