Drugo sodelovanje Inštituta za vode RS z deležniki v okviru delavnice evropskega projekta BeWater v Ajdovščini
V okviru Projekta BeWater aktivno sodelujemo z deležniki tako na območju porečja Vipave kot tudi na območju ostalih treh pilotnih porečij (Španija, Ciper, Tunizija). Preko različnih procesov posvetovanja in soodločanja vključujemo zainteresirano javnost v pogovore o rabi vode v porečju reke Vipave ter o oblikovanju načrta upravljanja voda v luči prilagajanja na podnebne spremembe.
Predstavniki Inštituta za vode RS smo skupaj s predstavniki podjetja Prospex iz Belgije in EFIMED iz Španije organizirali drugo delavnico z deležniki evropskega projekta BeWater. Delavnice, ki je potekala 27. maja 2015 v prostorih Območno obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, se je udeležilo 12 deležnikov iz različnih sektorjev, katerih skupna točka je skrb za porečje reke Vipave. Po kratkem uvodnem pozdravu g. Davida Bratoža, direktorja Razvojne agencije ROD Ajdovščina, je sledila kratka predstavitev prisotnih deležnikov ter trenutno stanje projekta BeWater.
Po predstavitvi metodologije in rezultatov dela, opravljenega v minulem letu, je sledilo aktivno sodelovanje udeležencev z namenom obravnavanja in ocenjevanja možnosti upravljanja voda s pomočjo analize več merili (ang. »Multi-criteria analysis« ali krajše MCA).
Udeleženci so posamično ter v nadaljevanju po skupinah izbirali in določevali pomembnost kriterijev, sestavljenih iz ključnih značilnosti, problemov, potreb in omejitev v porečju reke Vipave, predstavljenih in izpostavljenih na prvi delavnici projekta BeWater 10. junija 2014 ter iz opredeljenih lastnosti možnosti upravljanja voda. Udeleženci so med drugim izpostavili, da je za učinkovit prilagoditveni načrt potrebno združiti in uravnovesiti tri različne pristope: sivi pristopi so vezani na tehnološke rešitve, zeleni pristopi so vezani na prilagajanje ekosistemov in mehki pristopi, ki so vezani na navade ljudi, upravljanje sistemov in zakonodajo. Namreč le s spremembo miselnosti ljudi je možno tudi tehnološke rešitve (npr. gradnja pregrade zadrževalnika) izvesti na trajnostni način. Udeleženci so predlagali tudi tri dodatne kriterije, in sicer možnost odločitve od spodaj navzgor (ang. »Bottom-up approach«), pomembnost hitrih oziroma pravočasnih odločitev ter potreba po razvoju turizma na porečju. Predlagani dodatni kriteriji so bili vključeni v MCA.
Drugi del delavnice je bil namenjen seznanitvi in komentiranju seznama predlaganih možnosti upravljanja voda ter preveritvi preliminarnih rezultatov MCA. Končni rezultati MCA bodo skupaj z analizo stroškov in koristi (ang. »Cost-benefit analysis« ali krajše CBA) osnova pri izbiri najprimernejših možnosti upravljanja voda v porečju reke Vipave.
V zaključnem delu je večina udeležencev izpostavila pomembnost iskanja kombinacij ter kompromisov predlaganih možnosti upravljanja voda z namenom učinkovitejšega reševanja izpostavljenih izzivov porečja in sicer razpoložljivost vode, škode zaradi poplav in kakovost vode.
Delavnica je bila druga v sklopu štirih delavnic organiziranih v okviru projekta BeWater in predstavlja pomemben nadaljnji korak k izdelavi prilagoditvenega načrta upravljanja voda v porečju reke Vipave. Namen prilagoditvenega načrta bo ustrezno upravljanje vode v porečju reke Vipave ob upoštevanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Cilj evropskega projekta BeWater je promovirati dialog in sodelovanje med znanostjo in družbo na področju trajnostnega upravljanja voda in prilagajanja podnebnim spremembam v Sredozemlju. Projekt BeWater je financiran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi.
Photos: Prospex